Spomladansko hranjenje vrtnih dreves

V prvi polovici poletja vrtne rastline potrebujejo vsa tri glavna hranila - dušik, fosfor in kalij. Če niste imeli časa ali ste jeseni pozabili nahraniti sadna drevesa, to storite spomladi.

Fosforno-kalijeva gnojila imajo nizko mobilnost in ostanejo v območju uporabe dolgo časa. Zato je za rastline bolj koristno, da med kopanjem jeseni nanesemo 30-45 g superfosfata na kvadratni meter. m.

Pred sajenjem dreves in grmovnic se fosforno-kalijeva gnojila uporabljajo globoko in v povečanih odmerkih za dolgo obdobje veljavnosti - 4-5 let. V prvem letu po sajenju se humus nanese v obliki zastirke in med kopanjem pokrije.

Spomladi se hranjenje dreves uporablja v obliki organsko-mineralne mešanice - s humusom, šoto ali kompostom. Na karbonatnih tleh to poveča izkoristek superfosfata. To mešanico pripravimo dva tedna pred nanosom na tla. Na 10 kg navlažene organske snovi dodamo 200-300 g dvojnega superfosfata, 120-150 g kalijevega sulfata in dobro premešamo. Pod jablano postavite 2-3 vedra te mešanice.

Tudi kalijeva gnojila se vnesejo čim globlje. Lahko se zmeša s superfosfatom in organskimi snovmi. Odmerek je 120-150 g na drevo ali 20-25 g kalijevega sulfata na kvadratni meter. m kroga drevesnega debla.

Pri posevkih koščičarjev se odmerki gnojil prepolovijo.

Globinska uporaba fosforno-kalijevih gnojil spodbuja razvoj močnega koreninskega sistema. Izvaja se v brazdah, krožnih utorih, po možnosti v luknjah vzdolž oboda krošnje z globino 30-35 cm, količina gnojila, namenjena enemu drevesu, pa se porazdeli v vse luknje.

Pri gnojenju zgodaj spomladi v suhi obliki je potrebno naknadno zalivanje.

Dušikova gnojila se začnejo uporabljati od 2-3 let po sajenju, ko se rastline ukoreninijo in postanejo močnejše. Potreba po dušiku se pri sadnih rastlinah (zlasti pri mladih) običajno pojavi zgodaj spomladi, ko je sneg večinoma skopnel, zjutraj pa so tla še zmrznjena. Če ta rok zamudite, vnesite gnojilo pred razbrazdanjem (prvim rahljanjem) zemlje.